URS BOLD: NEW WINDOW. DUPLICATE EXTENSION.

URS BOLD: NEW WINDOW. DUPLICATE EXTENSION.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 24. november 2019 ― Srečanje dveh umetnikov je kajpada dialog, pogovor, pogled, gledanje. Včasih hkrati gledanje in pogovarjanje. In molk. Snov je in material. In svetloba in temá, projekcija. »Black out« in svetloba. Dveh subjektov in najmanj dveh objektov. Tudi Urs Bold je fiktivni avtor razstave, prostorske postavitve del, ki so nastala v postopkih kopiranja, dupliciranja, torej posnemanja. Umetniški objekt postane motiv drugemu delu, ki povratno spreminja pomen prvemu, nematerialnost in dinamičnost enega ukinja predmetnost in negibnost drugega. Preplet umetniških del vzpostavlja ambivalentna razmerja med stvarjo in njeno podobo, modelom in posnetkom, originalom in repliko, avtorstvom in anonimnostjo. Naslov razstave je izmišljeni računalniški ukaz, ki opisuje in obenem parodira postopke digitalnih preslikav in manipulacije sodobnih raztelešenih, pomnoženih in simuliranih podob. Razstava združuje (nova) umetniška dela Uršule Berlot in (stara) dela Alena Ožbolta, vizualnih umetnikov in pedagogov na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.
Retrospektiva Nande Vidmar

Retrospektiva Nande Vidmar

ARS Likovni odmevi, 23. november 2019 ― Največja retrospektiva umetnika v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je odprta najobsežnejša retrospektiva del slikarja, risarja in grafika Nandeta Vidmarja (1899 – 1981). V galeriji so evidentirali več kot 1800 umetnikovih risb in grafik ter okoli 200 slik, na ogled jih je desetina. Poleg likovnih del in dokumentarne predstavitve umetnikovega življenja so razstavljeni tudi predmeti in spominki, ki jih je oblikoval v zgodnjem obdobju ter med drugo svetovno vojno, ko je bil v taborišču. Glavnino del je posodil sin Mišo Vidmar, ostala dela pa so iz različnih institucij. Ob razstavi je izšel tudi obsežen katalog. Gost Maje Žel – Nolda v oddaji je kustos razstave dr. Robert Simonišek.
DIVJI V SRCU: POGLEJ LISJAKU V OČI

DIVJI V SRCU: POGLEJ LISJAKU V OČI

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 22. november 2019 ― Divje v srcu sestavljajo Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe in Jurij Kalan. Prvič so se predstavili leta 1998. Istega leta je Silvester Plotajs Sicoe poimenoval svoje delo Wild at Heart – po filmu Wild at Heart (Divji v srcu, 1990) režiserja Davida Lyncha. Nato so sledile razstave v letih 2002, 2008 in 2010. Ob drugi razstavi – leta 2002– je trojica k sodelovanju povabila slikarja Gregorja Kokalja, leta 2008 in leta 2010 pa kiparja Mirka Bratušo. Na tokratni razstavi, ki je peta po vrsti, pa se jim je pridružil slikar mlajše generacije Matej Čepin. Njihova dela so zelo individualistična in slogovno raznolika. Gre za neformalno skupino umetnikov, ki jo kljub značajski drugačnosti in različni slikarski maniri povezujeta strast in neizmerno veselje do slikarstva. Še vedno verjamejo v moč slike kot klasičnega medija, ki komunicira z ljudmi. V slikarstvu jih zanimajo zgodba, barva in figura. Silvester Plotajs Sicoe se še vedno izraža z močnim koloritom, saj verjame, da barva na gledalca deluje emocionalno. Pravi, da bi se težko izrazil v črno-belem slikarstvu. Verjame, da je zahtevnejše slikati z barvami. S slikarstvom, ki se odvija skozi plastenje barv, zapelje gledalca v svoj svet, v svojo podzavest. Na tokratni razstavi se predstavi s slikami, ki so nastale pod vplivom novega ateljeja v Tivoliju. Od tod njegovo navdušenje nad drevesi, krošnjami in nad pticami. Podobe je posnel s polaroidom in jih je prenesel na platno. Slika vedno neposredno na platno in nikoli ne dela s skicami, ker – kot pravi sam – rad potuje skozi slikarski proces. Slikarstvo mu pomeni avanturo in potovanje v neznano. Tudi Jurij Kalan, mojster figuralike, verjame v moč slike. Če so bili še do pred kratkim osrednji motivi njegovega slikarstva t. i. žanrski prizori, predvsem družina, prizori iz vsakdanjega življenja, obiski prijateljev, se tokrat predstavi z arhitekturnimi prizori iz svoje okolice, tj. s podobami mosta na Savi, kamor zahaja, ko sprehaja svoje živali. Arhitektura na njegovih slik

Spanje, ki poraja pošasti

Neodvisni, 22. november 2019 ― Kaja Kraner se refleksije predstave Barbare Novaković Spanje: oblike, krajine, pošasti loti hkrati z branjem zgodovine filozofije in umetnosti, kjer je fenomen spanja vselej predstavljal eno od izhodišč za razlago nepredvidljivih in nenadzorljivih procesov človekove narave. Metodologijo režiserke Kraner najde v posnemanju znanih spalcev iz umetnostne zgodovine ali v vsakodnevnih načinih, kako vse lahko "padamo" v spanec: "Kaj in kje je vir teh istih sanjskih podob, predvsem pa, kako pronicajo v človekovo telo, če pa jih ta v strogem smislu ne vidi, čuti, vonja ali sliši".

Tadej Droljc: Capillaries Capillaries

KIBLA, 21. november 2019 ― Tadej Droljc: Capillaries CapillariesAV nastop – glasbeni cikel MIGAVMMC KIBLA, petek, 29. 11. 2019, ob 21. uriVabljeni na AV nastop Tadeja Droljca v glasbenem ciklu MIGAV, ki bo v petek, 29. 11. 2019, ob 21. uri v MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, v Mariboru.Delo razširi idejo o avdiovizualnem...

Dora Maar v Londonu

Dnevnik, 21. november 2019 ― V londonskem Tate Modern so sinoči oprli retrospektivo francoske fotografinje in slikarke Dore Maar (1907–1997). Razstavljenih je tristo njenih eksponatov, od fotografij in oglaševalskih maket do akvarelov in krajin. Ogledati si jih je mogoče do 15....

Spletne urice Maribor: wwwhmb 103

KIBLA, 20. november 2019 ― Spletne urice Maribor: wwwhmb 103Dejan Skledar: Avtomatizacija razvoja mobilnih aplikacij za drobižMMC KIBLA, torek, 26. 11. 2019, ob 19.05Kaj se zgodi, če združiš razvijalsko lenobo dobre sorte in optimizacijo porabe časa in stroškov v podjetju? Avtomatizacija rutinskih, monotonih opravil je prvi...
Predstava, ki je ni

Predstava, ki je ni

Neodvisni, 19. november 2019 ― Avtor se je podal na romanje po postajah zvočno situacijske uprizoritve Vse se je začelo z golažem iz zajčkov dramatičarke Varje Hrvatin v režiji Eve Kokalj, v kateri so obiskovalčeve odločitve hkrati tudi koreografija premikanja po prostoru. V eni uprizoritvi se zgodi toliko individualiziranih predstav, kolikor je gledalcev, zato je to uprizoritev dramskega besedila, ki kljub temu, da se ukvarja z vprašanjem krivde, osvobaja: "Dejstvo, da je predstav, ne interpretacij predstav, temveč predstav samih, vsak večer toliko, kot je gledalcev, povzroči premik v režimu gledanja. Gledalec namreč ne špekulira niti o želeni interpretaciji avtorske ekipe niti ne razmišlja o vseh možnih interpretacijah sogledalcev."
še novic